nedelja, 07. oktober 2012

Jesenski pohod in "kolesarjenje" - in memoriam Drago Peršl

Piše: Nadja Uršič

Planinsko kolesarski izlet je bil sicer predviden tik pred poletjem, pa se je vse skupaj
malce zamaknilo. Tradiciji se nismo izneverili, kljub temu da smo že pošteno zakoračili v
jesenski oktober. Kolesar je bil sicer samo Marjan, zato pa toliko večje število razpoloženih
pohodnic in pohodnikov, motorist, kolegi iz »pobratenih« društev Delo in RTV in dve »super
gospodinji«, ki sta nas pogostili na Brodu in v Valburgi. Uradna evidenca pravi, da nas
je bilo 31. Če pošteno preračunam čas, ki smo ga namenili za »tradicionalni planinsko
kolesarki izlet« ugotovim, da smo se sicer res preznojili ob eno in pol urnem izletu (vlaga
v zraku je bila precejšnja), pet ur in pol pa je trajal kulinarični del. Tako predlagam, da se
tradicionalnemu izletu doda termin KULINARIČEN ali GASTRONOMSKI. Upam, da ni kdo ravno na današnji dan pričel s shujševalno kuro. Grešili smo, grešili, preko vseh meja. Kako pravi pregovor: »Oči so lačne.« Ne, ne, še en boljši je: »Volja je močna, a kaj, ko je meso šibko.«



Vir: Moji recepti
Pozni zajtrk s pravo dišečo kavo, sadnim vročim čajem z medom, rogljički iz nočne peke
z različnimi domačimi nadevi, slaniki s sezamom….Za prijatelje si je treba čas vzet in
Margareta nam ga je namenila obilo. Zadnja peka se je končala ob drugi uri zjutraj. Ob
devetih nam je na domačem »gostinskem vrtu« postregla na mizah, pogrnjenimi z belimi prti.
Gostilna išče šefa je zgrešila pri izbiri kandidatov; naša Margareta s srčnostjo, spretnostjo in
dobro voljo poseka vse.




Vir: Hribi.net

Priprave so potekale, kot da načrtujemo vzpon na Grintovec. A kaj, ko nas tudi domača
Šmarna gora lahko prijetno preseneti. Vozila smo pustili ob cerkvi v Šmartnem in po
šmartinski poti, dobro podprti, krenili na vrh. Gozd se še ni olistal in pot po suhi poti je bila
prav prijetna, celo nekaj gobic neznanega imena je bilo videti. Iz previdnosti in spoštovanja
so lepotice mušnice ostale nedotaknjene.




Piše: Dora Uršič

Skupini planincev PD Iskra Ljubljana sem se (zaradi prehlada) na današnjem izletu pridružila šele v avtokampu Dragočajna, kjer smo imeli dogovorjeno kosilo – ribe ali mešano meso na žaru. Za predjed pa smo imeli na voljo potico, šarkelj, smokije, arašide, čaj, kuhano vino in »nekaj kratkega« v poletni rezidenci članice Marije. Ko je Franci napovedal čas za odhod na glavno jed, so se člani med seboj spraševali: »Je sploh še kdo lačen?« Zjutraj buhteljni pri Margareti, popoldne potica in ostali priboljški  pri Mariji. Le kam naj še damo ribe in meso?

Vir: Camp Smlednik
 Je to kakšen problem? Po hitri obnovitvi, kdo je naročil katero jed in ob naročilu pijače so v nekaj minutah prvi na mizo prišli vretenčarji. Ostali sesalci in kralj živali so prišli na mizo malce kasneje, pa vendar vse ob pravem času. Ob prijetnem klepetu smo pojedli kosilo in hkrati že snovali nove načrte in ideje za letni plan izletov 2013. Hkrati smo dobili vabilo na »izlet v neznano«, ki bo 20. 10. 2012  in občudovali frizerske spretnosti članice Nene.

Franci, s tako čudovito kito boš v Nepalu prava atrakcija. J


Še nekaj hitrih obnovitev glede izletov v prihajajočih vikendih, dobra kavica in vaš izlet se je počasi zaključil. Se vidimo na naslednjem izletu.

Srečno!



Nadja - pripis

Draga Peršla osebno nisem poznala, mnogi med mojimi kolegi pa so z njim planinarili
in se družili dolga leta. Ideja za kolesarsko pohodniški izlet v Dragočajno je njegova. Na
današnji dan, ko bi praznoval 70. rojstni dan, smo ga v njegovem imenu in za njegov spomin
praznovali mi. Uspešno, zagotavljam. In ne zadnjič. Naslednjič bo seveda več fizične
aktivnosti in manj kulinarične . Upam.

Ni komentarjev:

Objavite komentar