ponedeljek, 20. oktober 2014

Raduha 2062mnv, 19. 10. 2014



Da nas letošnja jesen razvaja s soncem, visokimi temperaturami, lepim vremenom in pisano paleto barv drevesnih krošenj, ni dvoma. Vremenoslovci so napovedovali zadnji čudovit vikend v tem mesecu, zato smo ga planinci iz Planinskega društva Iskra Ljubljana morali izkoristiti. Tokratni izlet je bil na Raduho. 30 planincev našega planinskega društva ter po ena članica iz PD Delo in PD Brežice smo se v zgodnjih jutranjih urah skozi Kamnik in čez prelaz Črnivec mimo Gornjega grada do Solčave odpravili z avtobusom. Velikost avtobusa ni omogočala, da bi se zapeljali do najvišje ležeče kmetije v Sloveniji, Bukovnik, zato smo se do nje v nekaj minutah povzpeli po široki gozdni cesti. Tam nas je pričakala skupina planincev iz avstrijskega planinskega društva PD Velikovec in tako smo skupaj nadaljevali pot do Doma na Grohotu (Grohatu) in Raduhi.




Kratek postanek za kavo in manjši prigrizek, saj nas je čakalo nadaljevanje poti do vrha Velike Raduhe 2062m. Skupina 44-ih pohodnikov nadaljujemo pot v smeri proti Veliki Raduhi. Po 15-ih minutah hoje se pot razcepi, na desno vodi zahtevna pot, varovana s klini iz jeklenico, levo pa se odcepi lahka, lepo markirana in speljana pot na vrh Raduhe. Tokratni izlet sta organizirala in vodila vodnik Drago in vodnik pripravnik Roman. Pred enim tednom sta opravila ogledno turo, da se prepričata o stanju poti ter zahtevnosti, katere smo se lahko včeraj naučili. Roman je pot s skupino 32-ih planincev nadaljeval po lažji poti v spremstvu vodnika Marjana, Drago pa je skupino 12-ih planincev popeljal po zavarovani poti v spremstvu vodnika Jana. Sama sem se pridružila skupini, ki je svoj vzpon opravila po zahtevni poti, zato lahko rečem, da smo bili homogena ekipa, ki je »dihala« skupaj. :D



Lepo speljala varovana pot nas pripelje pod vrh Raduhe, tam pa so nas (naključje, čas prihoda je bil enak) pričakali planinci, ki so se proti vrhu Raduhe povzpeli po lažji poti. Sledijo čestitke in veselje izza stene pa nas pozdravi sonce in prijetne jesenske temperature (že skoraj poletne). Skupaj nadaljujemo in v nekaj korakih dosežemo vrh. Sledi veselje, občudovanje razgledov, ki so segali vsenaokrog. Kum, Ojstrica, Skuta, Brana, Grintovec, Triglav, greben Košute, Uršlja gora in vse tja do avstrijskih gora. Posedimo in si privoščimo malico. Sledi še skupinsko fotografiranje in že se odpravimo po lažji poti nazaj proti koči, kjer imamo dogovorjen topel obrok. Pečenica z zeljem in žganci, gobova juha, pasulj, kločevi nudlni, kava in čaj…. Po okrepčilu še spust do avtobusa, rezime sledi kar po mikrofonu v avtobusu in dan zaključimo v poznih popoldanskih urah v Kamniku in Ljubljani.



Graje:

Dora: »Jih ni.«

Pohvale: (komentirajte in napišite vi)

Dora: »Ostala brez besed.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar