sreda, 17. junij 2015

Španov vrh 24. 5. 2015


 Čez celoten teden smo pogledovali v nebo, pregledovali spletne napovedi vremenoslovcev, napovedanih (ne)padavin, ki naj bi (ne)bile v nedeljo, ko smo imeli organiziran nov društven izlet. Lanskoletno muhasto vreme je onemogočilo ogled narcis (ključavnic) na pobočjih Golice, zato smo letos izlet »ponovili«, vendar tokrat malo drugače, kjer morda sami ne bi hodili. Sama sem za Španov vrh slišala prvič. Ker lepega travniškega, gorskega, spomladanskega cvetja nikdar ni dovolj smo se odpravili na mini botanično-pohodniški izlet. Ste vedeli, da imamo na slovenskem etničnem ozemlju 120 izrazov, poimenovanj za narcise? Naj jih naštejem le nekaj: narcisa, ključavnica, bedenica, binkoštnica, jurjevka, medenica, medenka, škrotovinjek, čarovnica… Od doma Pristava v Javorniškem Rovtu nas je lepo označena pot vodila skozi gozd, kjer smo občudovali kalužnice. Bujno so cvetele, saj so se struge potokov in potočkov pošteno napolnile z vodo, ki je pretekle dni padala z neba. Tokrat smo imeli srečo z vremenom, ne prevroče, o dežju ne duha ne sluha, posijalo je celo sonce. Pot nas je pripeljala na prostrana travniška pobočja polna različnih vrst travniškega cvetja, seveda imajo v tem času glavno vlogo narcise, vendar cvetoča čmerika, pogačice, zlatice, kukavičevke, borovnice, kačniki, ivanjščice in drugo cvetje ne skopari z lepoto. Tik pod Španovim vrhom pa se razprostirajo belo-zeleni travniki polni narcis. Španov vrh premore tudi dobro urejeno smučišče s sedežnico, ki obratuje, kadar zima postreže z obilico snega.




Krožno pot opravimo mimo počitniške hišice Franca Koširja z naslovom Svinjska glava 1 in se priključimo poti vzpona. Vrnemo se do doma Pristava, kjer turo zaključimo s sprehodom skozi Zoisov park. Stavbo sedanjega doma Pristava je v preteklosti kot svojo rezidenco uporabljal baron in botanik Karel Zois, ki je na pobočju Karavank odkril Zoisovo vijolico in zvončnico. Ob stari rudarski stavbi je uredil botanični vrt. V domu se priležejo okusne jedi na žlico, dan pa se zaključi z glasbo, ki jo igra in vrti Hajni Blagne.
Posebnost poročila je zaključek. Zakaj to pišem? Ker sem imela tokrat posebno nalogo. Prvič sem na prošnjo vodnikov opravljala nalogo zadnje hodeče. Z vodnico Alenko, ki je bila tokrat prva hodeča, sva bili dober »par«. Z zmernim tempom je skupina lepo napredovala in mislim, da smo uživali vsi, saj nam je dan ponudil z lepimi pogledi in razgledi (pustimo tistih nekaj oblakov, ki so se vrteli okoli najvišjih vrhov), razgled na nižje ležeče hribe, bližnjo Golico, Klek je bil čudovit. Da o cvetju ne izgubljam besed. Naloga, ki mi je bila tokrat zaupana je bila tudi zame velik izziv, težav nisem imela in sem se iz nje tudi veliko naučila. Medsebojna komunikacija z drugimi člani iz društva, s katerimi navadno (kadar sem pridružena na izletu kot ostali pohodniki) ne klepetamo, je odprla zanimiva vprašanja in razloge za klepet. Hvaležna za to izkušnjo in z veseljem jo bom opravila še kdaj.





Ni komentarjev:

Objavite komentar